APDEJT.si

Članki na spletnih straneh tkp.at in transition-news.org se sprašujejo, kdo dejansko določa politiko Evropske unije – Bruselj ali Berlin. Poudarjajo, da so nedavna dejanja Evropske komisije, kot so domnevna kapitualcija Ursule von der Leyen pred Donaldom Trumpom, težave z odnosi s Kitajsko, ki jih povzročata von der Leyen in Kallas, ter spodbujanje deindustrializacije z Green Dealom, povzročila precejšnje vznemirjenje in spodbujajo nacionalistične težnje.

Evropska komisija ni vložila pritožbe zoper sodbo Sodišča Evropske unije, ki se nanaša na dopisovanje med predsednico Ursulo von der Leyen in izvršnim direktorjem farmacevtskega podjetja Pfizer Albertom Bourlo. Rok za pritožbo se je iztekel danes, kar pomeni, da odločitev sodišča postaja dokončna. Ta zadeva je postala pomembna točka za aktiviste za preglednost, ki trdijo, da razkriva pomanjkanje odgovornosti znotraj Komisije.

Novi predlog proračuna EU, ki ga je predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je naletel na ostre kritike znotraj Komisije, saj se številni njeni člani ne strinjajo z višanjem proračuna na dva bilijona evrov in s povečanjem pristojnosti Komisije. Poleg tega je predlog proračuna sprožil vprašanja o prihodnosti subvencij za razvoj podeželja v Avstriji, kjer je v igri kar štiri milijarde evrov. Nemški zvezni minister za okolje se je jasno izrekel proti subvencijam za nove jedrske elektrarne iz predvidenega proračuna EU.

Evropska komisija je predstavila predlog večletnega proračuna EU za obdobje 2028–2034 v skupnem znesku 2 bilijona evrov. V skladu s tem predlogom naj bi Hrvaška prejela 16,8 milijarde evrov, medtem ko je Romuniji dodeljenih 60,2 milijarde evrov za nacionalne in regionalne partnerske načrte. Romunija bo tako prejela dvakrat manj sredstev kot Poljska.

Nemčija je ponovno zavrnila predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen za nov večletni proračun EU za obdobje 2028–2034 v višini 2.000 milijard evrov, ki predstavlja skoraj podvojitev prejšnjega finančnega načrta v višini 1.200 milijard evrov. Predsednica Evropskega odbora regij, Kata Tüttő, je predlog proračuna označila za 'veliko grdo kupčijo' za evropske regije.

Donald Trump se je znašel pod pritiskom, saj se mu je lastna baza "MAGA" obrnila proti njemu zaradi obtožb, da poskuša prikriti afero Jeffreyja Epsteina, kljub predhodnim obljubam o razrešitvi primera. Hkrati so pogajanja med ZDA in EU glede carin dosegla slepo ulico, pri čemer Washington vztraja pri visokih carinah, kar je Evropo prisililo k pripravi najobsežnejših trgovinskih povračilnih ukrepov v zgodovini. Kljub temu sta Pariz in Berlin sodelovala pri prepričevanju Trumpa, naj ne opusti Ukrajine, kar je pripeljalo do odločitve ZDA, da ostanejo angažirane v Evropi.

Evropska komisija je obtožila Moskvo, da stoji za nezaupnico proti Ursuli von der Leyen, ki jo je pred desetimi dnevi v Evropskem parlamentu sprožil romunski evroposlanec Gheorghe Piperea iz stranke AUR. Omenjena obtožba je bila podana s strani tiskovnega predstavnika Evropske komisije in temelji na zaključkih, ki kažejo na vpletenost Rusije v poskus odstavitve predsednice komisije. Poročilo agencije ANSA navaja, da naj bi Moskva stala za to potezo.

Evropska komisija trdi, da je Rusija 'manevrirala' z besedilom predloga za nezaupnico predsednici Komisije Ursuli von der Leyen. Thomas Regnier, tiskovni predstavnik Komisije, je izjavil, da so neodvisni preverjevalci dejstev jasno prepoznali ruske operacije, usmerjene proti EU in Von der Leynovi, v kontekstu omenjene nezaupnice. Bruselj to dejanje razume kot del širših ruskih operacij, usmerjenih v destabilizacijo Evropske unije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je predstavila osnutek proračuna EU za obdobje 2028–2034, ki predvideva skupni znesek dveh bilijonov evrov, kar je približno 700 milijard evrov več kot v prejšnjem sedemletnem obdobju. Medtem ko se je odprlo vprašanje o demokratičnosti takšnega zvišanja, so na Poljskem preverjali trditve vladnega govorca Adama Szłapke o domnevnih 123 milijardah evrov, ki naj bi jih Poljska prejela iz tega proračuna. Szłapka je zatrdil, da gre za največji znesek, namenjen posamezni članici, kar pa so poljski mediji preverjali glede na dejansko stanje.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svojo grožnjo, da ne bo podprl sedemletnega proračuna Evropske unije, če Bruselj ne odblokira vseh zamrznjenih sredstev za Madžarsko. Sredstva so bila delno ali v celoti zamrznjena zaradi pomislekov glede vladavine prava v državi.

Po poročilih je bil v nedeljo dosežen okvirni trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki uvaja 15% uvozno carino na večino blaga iz EU, s čimer naj bi se izognili razplamtevajoči se trgovinski vojni. Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal sporazum po srečanju z voditelji EU na Škotskem.

Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral trgovinski dogovor med EU in ZDA, ki ga je dosegel ameriški predsednik Donald Trump s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Orban je dejal, da je Trump 'pojedel predsednico Evropske komisije za zajtrk', kar nakazuje nezadovoljstvo s pogoji dogovora. Francoski premier je dogovor označil za 'mračen dan za Evropo'. EU in ZDA so dosegli sporazum, ki predvideva 15-odstotno carino na evropske proizvode v ZDA.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli okvirni sporazum o znižanju dacarjev, ki naj bi znašali 15 %. Sporazum, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za zgodovinskega, med drugim predvideva vključitev avtomobilov in morda farmacevtskih izdelkov v nižje dacarje. V zameno naj bi EU vložila 600 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo in kupovala energijo ter oborožitev. V Italiji so sporazum sprejeli z mešanimi občutki, medtem ko je madžarski premier Viktor Orbán izrazil kritiko, češ da je EU v pogajanjih pokazala komercialno šibkost. V Italiji so se pojavili tudi kritični odzivi na račun von der Leyenove, ki naj bi se podredila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obrambila trgovinski dogovor, dosežen s Severno Ameriko, in ga označila za "najboljšega, kar smo ga lahko dobili". Poudarila je, da ga ne gre podcenjevati, še posebej ob upoštevanju preteklih groženj s 30-odstotnimi carinami. Medtem ko nekatere evropske države izražajo zaskrbljenost glede dogovora, ki naj bi preprečil trgovinsko vojno, pa se zdi, da je cilj znižati carine na evropsko blago.

Financial Times je poročal o "bojevitem" trgovinskem dialogu med ameriškim ministrom za trgovino Howardom Lutnikom in visokimi predstavniki EU pred srečanjem predsednika ZDA Donalda Trumpa in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Pogovori naj bi se osredotočali na vprašanje morebitnih carin na evropski jeklo, avtomobile in farmacevtske izdelke. Medtem pa The Guardian in drugi mediji poročajo, da demokrati v ZDA od dedičev financista Jeffreyja Epsteina zahtevajo kopijo "knjige dni" z domnevnim neprimernim risbo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je potrdila, da se bo v nedeljo v Škotski srečala s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Glavni namen srečanja je iskanje trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Trump je sicer ocenil, da obstaja 50-odstotna verjetnost za sklenitev dogovora o zmanjšanju uvoznih carin, medtem ko je za neuspeh pogajanj napovedal 30-odstotne carine. Vnaprej je Trump tudi pozval EU, naj uredi vprašanje imigracije, sicer po njegovem mnenju "ne bo več Evrope". Svet pričakuje rezultate pogovorov med obema voditeljema.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so možnosti za nov trgovinski dogovor med ZDA in Evropsko unijo "pedeset proti petdeset". Med srečanjem s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je navedel, da obstajajo dobre možnosti za sporazum, vendar je ostalo še nekaj nerešenih vprašanj.

Evropski parlament je razpravljal o protestih v Srbiji, pri čemer je večina poslancev kritizirala vlado v Beogradu zaradi avtoritarnosti in nasilja nad protestniki. Evropska komisarka Marta Kos je izjavila, da mora Srbija premagati stagnacijo pri izvajanju reform. Evropska komisija in evropski poslanci so kritizirali Srbijo zaradi zatiranja protestov, pri čemer je komisar za širitev EU izrazil dvom o zavezanosti Srbije članstvu v EU, poslanci pa so obsodili policijsko brutalnost.